"P", malček iz Mandella

Začelo se leta 1928. Takrat je v Italiji začel veljati nov zakon o cestnem prometu, ki je prvič omenjal pojem »bicicletta a motore« ali po naše kolo z motorjem. Edini pogoj, da je motor izpolnjeval to zahtevo je bil, da prostornina ni presegala 175 kubičnih centimetrov, hkrati pa je država ponujala precej ugodnosti za lastnike takih vozilc. Registrska tablica ni bila potrebna, dajatve so bile majhne, pa tudi vozniški izpit ni bil potreben. Ne smemo pozabiti, da je bil šoferski izpit takrat prej izjema, kot pravilo.
Seveda so se proizvajalci motorjev takoj odzvali na ta zakon in začeli proizvajati male 175 kubične motorčke. Tako je tudi Moto Guzzi leta 1932 začel s proizvodnjo modela »P«. Oznaka je pomenila »piccola« ali po naše majhen, nekateri pa so mu prilepili vzdevek »popolare« oziroma vozilo za široke ljudske mase.
Motor se je ponašal s kar nekaj novostmi. Guzzi je za ta motor prvič razvil glavo z ventili postavljenimi v obliki črke V pod kotom 31 stopinj. Ta glava se je pokazala kot zelo dobra in kasneje so tudi na 500 kubične modele začeli montirati glavo te oblike. Novost je bila tudi postavitev akumulatorja (pod sedežem in ne več zadaj na desnem boku), motor pa je bil dolgohoden, se pravi hod bata (63,7 mm) je bil večji od premera (59mm), kar je bila tudi novost. Ta model so izdelovali med leti 1932 in 1934 in naredili natanko 1503 primerke. Zanimiv je bil takraten Guzzijev »marketinški pristop« : Motor se je dalo kupiti na kredit, obenem pa so na vse pretege hvalili uporabnost in ekonomičnost motorja. Predvsem so poudarjali majhno porabo goriva (2,9l/100 km) ter komfortno vožnjo, saj bil na motorju montiran sedež, ki je bil enak kot na večjih 500 kubičnih bratih. Motor premore 6 konjev ob kompresijskem razmerju 6:1 in doseže maksimalno hitrost 90 km/h. Morda se komu zdi smešno, da se je tovarna hvalila z majhno porabo goriva. Ampak vedeti moramo, da je bila takratna cena bencina 2 liri, delavska plača pa cca 300 lir... Le računajte...
V letu 1934 pa je prišlo do ponovne spremembe prometnega zakona. Pojem »kolo z motorjem« je iz zakona izginil, vozniki »P«-jev pa so morali v avtošolo in na svoja vozilca montirati tablice. Vsaka podobnost z našo državo je zgolj naključna…
Ker je povpraševanje po 175 kubičnih motorjih popolnoma zamrlo, je Guzzi povečal kubaturo na 232 kub. cm, hkrati pa okvir ni bil več narejen iz cevi, ampak iz prešane pločevine, kar je bilo ceneje. Ta model je dobil naziv PL (L kot lamiera ali pločevina). Kasneje se pojavi model PLE (E kot elastica ali zadaj vzmeten – prvotni P zadaj nima vzmetenja) Bilo je še nekaj vzporednih modelov (PS, Egretta, Ardetta itd), vsi pa so še vedno imeli 3 stopenjski menjalnik. Vse različice P-jev so bile v izdelavi do pomladi 1939, ko jih je nadomestil Airone, za tiste čase moderen motor s 4 stopenjskim menjalnikom.
Moj »P« je pri hiši že približno 60 let. Leta 2001 je dočakal obnovo in od takrat sva kar precej prevandrala.

Super opis modela

Ker me je matral firbec, sem poiskal sličico...

Hvala... to je to... Ko bom velik, se bom naučil tudi slike limat sem gor...

Navodila so tukajle:
http://guzzi.forumotion.com/t28-prirocnik-za-dodajanje-slik-na-forum

Ja res lepo opisano, zanimivo branje...

Sam majo pa visoke prodajne cene, npr. tale v Italiji 12.000€
http://www.moto.it/moto-epoca/moto-guzzi/index.html?msg=3684717

Ojoj, ta je pa tak, kot da ga je povodenj prinesla.... Ja, cene pa so razred zase... Pri Guzzijih to pomeni, da so v 12 letih cene šle gor x2. Leta 2000 si za 4-6k € dobil vrhunsko restavriranega airona, danes pa za 3k € dobiš takega, da moraš še 5k vložit, če hočeš kaj imet. Lani je v Padovi na sejmu možakar prodajal nekompleten motor za mojega P-ja. Motor je bil brez dinama, brez magneta in brez glave. In je hotel 1000 € za to... Meni je kar slabo ratalo... Rop pri belem dnevu..